»Mislim na otroke, starše in zaposlene.«

»Mislimo si, da smo poklicani kot odgovorni starši, da bi otrok nekaj počel.«

»Živimo v času, ko narcistični starši vzgajajo narcistične otroke.«

»Mislim, da smo staršem otrok s posebnimi potrebami zdaj naložili malce pretežko delo.«

»Če so njihovi starši samozaposleni, za čas trajanja karantene otrok ne dobijo denarnega nadomestila. Naš cilj je jasen: poskrbeti, da vsi samozaposleni med karanteno dobijo nadomestilo, ki jim pripada.«

»Mislim, da gre za tako rekoč pedokracijo, da pravzaprav otroci vodijo, to lahko opazite že po ekonomskih kazalnikih, da starši namenijo več tem otrokom kot sami sebi, to pomeni, da jih zelo osrediščijo.«

»Želim si, da nihče od zaposlenih in staršev nikoli več ne doživi tega prvega krika, ko starš izve, kaj se je otroku zgodilo, in da ta otrok nikoli več ne bo imel enakega življenja.«

»Starši na napačen način mislijo, da bodo otroke kontrolirali, nadzirali. Zaradi tega so še bolj anksiozni, raztreseni, v skrbeh, in to se prenaša na otroke. Otroku je treba zaupati.«

»V dežurno ambulanto namreč prihaja vse več otrok, za katere starše skrbi, da je njihovo stanje nujno.«